AdriaN

Tale post ne pišem sam,temveč mi pomaga moja mami.

Rad bi povedal kako so se začele moje težave.Ko sem treniral še v selekciji U10 so se v mesecu februarju tik pred korono začeli moji trbušni problemi.Spomnim se,da me je trebuh prvič zabolel na treningu.Bolečine so bile grozne kot bi imel napad slepiča😢.Po krvnih preiskavah ni bilo videti da bi šlo za nekakšen napad.Takrat so se težave pojavljale samo 1 krat na mesec.Pediatrinja nas je naročila na alergijske teste,da se preveri ali je slučajno prisotna kakšna alergija.Testi so pokazali naj bi imel celiakijo in alergijo na mleko.Vem,da veliko ljudi ima neke alergije in da je to čisto normalno.Vse smo morali od začetka.Najbolj sem se bal,da se ne pregrešim in da me bo trebuh še vedno bolel.Z mami sva skupaj gledala deklaracije kaj lahko in kaj ne smem.Res je bilo teško.Moram reči ,da je bila hrana kljub strogim pravilom glede mleka in glutena odlična vendar so bili dnevi ko bi vse dal ,da bi pojedel nekaj kar sem prej oboževal.Najhujše je bilo to ,da kljub strogi dieti so moje težave še vedno bile prisotne.Kolikorat sem odšel na trening ali tekmo pa sem moral zaradi bolečin domov.Ne vem kako bi opisal ta trenutek😓.Po nekaj mesecih sem bil naročen v Ljubljani na gastroskopijo kjer mi je zdravnice rekla,da moram zauživati gluten ,da se lahko naredijo preiskave.Bilo me je zelo strah vendar sem vedel ,da moram.Gluten sem jedel in vse je bilo isto.Ko zaboli -boli.Prišel je dan ,ko so mi v Ljubljani naredili gastro in ugotovili ,da nimam celiakije ampak samo alergijo na mleko.Bilo je dosti lažje,ker sam lahko jedel več različ hrane.Redil se nisem nič.Vsake toliko časa sem imel kontrolo in celiakija je bila negativna.Ker so se težave kar naprej pojavljale sem za nekaj mesecev moral prekiniti z nogometom.To je bilo za mene zelo boleče.V moji glavi je bilo samo to ,da nikoli ne bom postal nogometaš 😢.Mami,ati in Teo so mi bili velika podpora.

V 5.razredu sem se več kot polovico šolskega leta šolal od doma ,ker ni bilo smisla ,da grem v šolo a ne zdržim niti do druge ure.Moja mami je kljub službi in vseh obveznosti se ukvarjala še z mojo šolo in moram povedati ,da ko sem se vrnil marca v solo končal z pravdobrim uspehom.Moje težave so povezovali tudi z šolo a jaz sem zelo rad hodil v šolo.

Moje trebušne težave so se za nekaj časa umirile in sem predlagal ,da bi se vrnil nazaj na nogomet.Bil sem srečen kot še nikoli.

Povem še to,da sem hodil na homeopatijo,bioresonanco in na koncu našli gospo ,ki se ukvarja z zelišči in moram reči ,da mi zelo pomaga.Na srečno ni več tako bolečih krčev.Vsake toliko časa me rahlo zaboli vendar hitro mine.Le umiriti se moram pa je bolje.

Ta tri leta so bila zelo teška obdobja za mene in moje starše.Iskreno si samo želim,da sem zdrav in da lahko svojo nogometno pot nadaljujem.Zavedam se pa tudi to,da je zelo teško uspeti in postati najboljši.Ampak jaz ne odneham kar tako vedno sledim svojim sanjam in svojem❤️.

AdriaN & mami